Gostje na planetu Zemlja

Želim vse dobro ljudem na poplavljenih območjih in ljudem, ki so jim v pomoč...
Kakor je voda čarobna, kakor nam daje življenje… tako nam kaže moč in svojo veličino. 

Ljudje v hrupu današnjega sveta ne znamo prisluhniti radostim in veličini, da bi zmogli ceniti vodo. Vodo, ki je življenje. Ceniti planet, gozdove, zrak in zemljo, ki nam daje vse kar potrebujemo, vsa bitja in živali, ki letajo po zraku, ki hodijo po zemlji in ki živijo v zemlji. Sonce, dež, mavrico, meglo… Vse je tako samo po sebi umevno. Vse je, ker mora biti, ker »pač tako je«.

Zemlja, voda, sonce, vetrovi vladajo na našem planetu. Mogočni so! Se jim res lahko postavi po robu človek? Je res prav, da se človek obnaša kot da je samo to, kot da je vse neskončno, kot da je ta trenutek vse njegovo? Da lahko omejuje, izsušuje, oblikuje, zaliva, preusmerja in uničuje?

Da, podarjeno mu je,  v celoti, kot raj… da ga zemlja hrani, sonce greje, voda da ga živi… A dano mu je, da vzame kolikor potrebuje, ostalo pa pusti. Z rahlo zadržanostjo, spoštovanjem… kot gost pri polno obloženi mizi. Na obisku smo, pridejo še drugi...