Kot otrok sem si jih želela… da bi bilo mnogo odtenkov in da bi bile mehke, z veliko barve, ki bi brez truda šla na papir. In da bi bile zložene v škatli. Taveliki. A takrat so bile tiste najboljše samo v Avstriji in drage. Pa tudi potrebujem ne toliko odtenkov…
Danes, ko sem prejela paket po pošti me je objel nostalgičen spomin. Pa jih imam. Lepo so zložene v škatli… po vrsti. Tooooliko barv in tooooliko odtenkov. Kot življenje. Urejeno, zloženo ravno prav in iz mnogoterih barv sestavlja celoto. Igrivo pisano celoto, ki takrat ko vzameš eno po eno dobi poseben pomen. Z rumeno lahko narišem sonce, z modro neskončno nebo in morje, z rdečo veliko srce, z zeleno polja, travnike in gozd, kjer pomagata rjava in oranžna, da ustvarita pisano jesen. Z vijola narišem jutranjo zarjo, z roza mnogo cvetlic a s srebrno lesketajoče kapljice rose na njih. Z zlato jutranji žarek svetlobe in z belo plesoče snežinke…
Vse je popolno. Lepo zloženo v celoto in dobi pravi pomen šele takrat, ko radostno opazuješ delček po delček.
Ni komentarjev:
Objavite komentar